Zaradi ameriških napadov na čolne Velika Britanija napovedala ukrepe

Kolumbija in Velika Britanija sta nehali deliti obveščevalne informacije z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih.

"Izdan je bil ukaz na vseh ravneh obveščevalnih služb varnostnih sil, naj prekinejo komunikacije in drugo dogovarjanje z ameriškimi varnostnimi agencijami. To bo ostalo v veljavi, dokler se bodo nadaljevali raketni napadi na čolne," je v torek na omrežju X objavil kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki ga vlada predsednika Donalda Trumpa obtožuje, da omogoča nemoteno delovanje mamilarskih kartelov v Kolumbiji.

Televizija CNN je pred tem poročala, da je tudi Velika Britanija prenehala deliti obveščevalne informacije o tihotapljenju mamil z ZDA, ker noče biti vpletena v to, kar je visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk oktobra označil za izvensodne poboje.

Velika Britanija v Karibih še vedno nadzira veliko ozemlja in doslej je z ameriško obalno stražo dolga leta pomagala z informacijami o čolnih, ki so tihotapili mamila v ZDA. Namen je, da obalna straža čolne ujame, se nanje vkrca, zapleni mamila in aretira tihotapce, ne pa, da jih ubije. Velika Britanija se strinja s Türkovo oceno, poroča CNN na podlagi neimenovanih obveščevalnih virov.

Trump je vojski ukazal napade na čolne. Do torka zvečer je bilo 19 potrjenih napadov, od tega deset v Karibih, devet pa v Tihem oceanu, poroča Washington Post. Ubitih je bilo najmanj 76 ljudi, dva človeka sta napad preživela, enega pa še pogrešajo.

Po navedbah Washingtona so napadi nujni za zajezitev dotoka mamil v državo, številni pa opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Trumpova vlada trdi, da napadajo tihotapce mamil, vendar doslej še ni predložila nobenega dokaza. Demokrati to kritizirajo, republikanci v kongresu pa vlado ščitijo. Oktobra je po prepiru z obrambnim ministrom Petom Hegsethom glede zakonitosti napadov upokojitev po slabem letu dni na položaju napovedal poveljnik južnega poveljstva ZDA admiral Alvin Holsey, poroča CNN.

V torek je vojaške operacije v Karibih na srečanju zunanjih ministrov skupine G7 v kanadskem Montrealu kritiziral francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, poroča AFP. Novinarjem je povedal, da z zaskrbljenostjo spremljajo vojaške operacije v Karibih, ker niso v skladu z mednarodnim pravom.

Sredi napetosti z Venezuelo v Karibsko morje prispela ameriška letalonosilka

V Karibsko morje je v torek prispela skupina ameriških vojaških ladij, na čelu z največjo letalonosilko na svetu USS Gerald R. Ford, je potrdila ameriška mornarica. ZDA so s tem še okrepile vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kjer prav tako izvajajo operacije proti domnevnim tihotapcem mamil.

Bojna skupina ladij je na območje vstopila pod okriljem južnega poveljstva ameriške vojske, ki je pristojno za Latinsko Ameriko in Karibe. Poleg letalonosilke, na krovu katere je več kot 4.000 članov posadke in več deset zračnih plovil, vključuje tudi rušilec, opremljen z vodenimi raketami.

Glede na navedbe Pentagona želijo s skupino "okrepiti zmogljivosti ZDA za zaznavanje, spremljanje in onemogočanje nezakonitih akterjev in dejavnosti, ki motijo varnost in blaginjo" ZDA. Prispevali naj bi tudi k ukrepanju proti tihotapljenju drog in delovanju kriminalnih skupin v regiji, so navedli.

Skupina se namreč pridružuje vojaškim silam, že nameščenim na območju, ki vključujejo tisoče vojakov, podmornico na jedrski pogon in vojaška letala v Portoriku. Skupaj oblikujejo največjo vojaško prisotnost ZDA na območju Latinske Amerike v zadnjih desetletjih, poroča britanski BBC.

Napotitev nove bojne skupine je na območje pred približno tremi tedni odredil Trump, medtem ko vojska v Karibskem morju in v vzhodnem Tihem oceanu nadaljuje napade na domnevna plovila tihotapcev z drogami.

Caracas se medtem boji, da so operacije ameriške vojske v resnici pretveza za načrt za menjavo oblasti v Venezueli. Trump je dejal, da ne pričakuje vojne z Venezuelo, meni pa, da so njenemu predsedniku Nicolasu Maduru šteti dnevi.